Dvojezičnost

     besedilo DR. KARL HREN

Na obeh straneh današnje državne meje so se ljudje na celotnem območju Komlja in Strojne stoletja dolgo sporazumevali v slovenskih narečjih. Zanimivo je, da v zahodnem in severnem delu prevladuje podjunsko narečje, v južnem in vzhodnem delu pa mežiško narečje. Obe narečji spadata v koroško skupino slovenskih narečij. Jezikovne razmere odražajo tudi štetja prebivalstva. Celotno prebivalstvo danes avstrijskih krajev Komeljskega Vrha, Beznice, Gradič, Ivnika, Belšaka in Šmarjete je tako leta 1890 slovenščino navedlo kot pogovorni jezik. Jezikovne razmere so se v drugi polovici 20. stoletja na avstrijski strani bistveno spremenile. Številni so zaradi desetletja trajajočih pritiskov na slovensko govoreče prebivalstvo vedno bolj opuščali svoj materni jezik. Kljub temu je del prebivalstva trdno ohranjal svoj materni jezik in danes so v večini teh krajev postavljene dvojezične krajevne table.