Meja

     besedilo DR. KARL HREN

Najbolj dramatične spremembe je v ta prostor prinesel konec prve svetovne vojne. Razpad avstro-ogrske monarhije je prinesel mejne spore tudi med novonastalima Republiko Avstrijo in jugoslovansko državo. Prišlo je celo do vojaških spopadov in s Senžermensko mirovno pogodbo do plebiscita. Južni in vzhodni del Komlja in Strojne je brez plebiscita pripadel novi jugoslovanski državi. Zahodne in severne plebiscitne občine: prebivalstvo Libuč, Blata, Žvabeka in Libelič je sicer prav tako večinsko glasovalo za novo jugoslovansko državo. Vendar se je tudi tu – kot v preostalem plebiscitnem območju – del slovensko govorečega prebivalstva odločil za Republiko Avstrijo. Skupaj se je za Avstrijo na celotnem plebiscitnem območju odločilo 59 % prebivalcev. Razmejitev je bila pogosto težka, nova meja je pogosto potekala poljubno med posameznimi kmečkimi posestvi. Tako bi morala kmetija Vinik, ki ima v lasti gozd, ki sega do tega mesta, sprva pripasti jugoslovanski državi. Ker pa so bili vsi umrli družinski člani pokopani v avstrijski Šmarjeti, je kmetija na koncu pripadla avstrijski strani. V nasprotnem primeru pa so Libeliče z okolico, kjer so prebivalci dolgo časa nasprotovali temu, da bi pripadli Avstriji, leta 1922 končno pripadle jugoslovanski državi.