Florjan Lipuš
Avtor iz Lobnika
Otroštvo Florjana Lipuša,
ki se je rodil leta 1937 povsem zgoraj v Lobniku na domačiji Benetek, je bilo zelo težko – medtem ko se je njegov oče boril na fronti na strani Velike Nemčije, je bila mama odpeljana v koncentracijsko taborišče in je tam tudi umrla. Lipuš in njegov brat sta bila med vojno prepuščena sama sebi. Poleg teh tragičnih življenjskih okoliščin opisuje Lipuš v svojih delih tudi ozkost domačih globeli in arhaične, pogosto krivične strukture. V romanu »Stesnitev«, v nemškem prevodu »Die Verengung«, ki je izšel tudi v nemškem jeziku, opisuje stanje v Železni Kapli v 17. stoletju, ko je poleg pregona čarovnic in praznoverja tam vladal zatirajoči pravni sistem, ki je hudo kaznoval vsak poskus posvetnih ali cerkvenih sprememb. Arhaične strukture so se v globelih okrog Železne Kaple ohranile dolgo in Lipuš je o tej osebni in družbeni ozkosti pisal pogosto. Zadnje priznanje je Lipuš doživel leta 2018, ko je za svoje literarno ustvarjanje prejel veliko nagrado Avstrije; še pred kratkim so njegovo delo zavračali z utemeljitvijo, da piše v slovenščini.
besedilo iz knjige: Karl Hren; Gräben und Gipfel. Der Zauber der Karawanken zwischen Petzen und Obir; 3. Ausgabe mit Vellacher Kotschna und neuen Entdeckungen, Hermagoras 2021
Iz romana Gramoz, založba Litera, 2017
»V prvi vojni so položili temelje za drugo vojno, v drugi temelje za tretjo, v vsaki so po svoje položili temeljne kamne v vedenju, da vojna nezadržno rodi vojno. Vsaka s svojim nujnim deležem prispeva k temu, da se vojna ne prikrajša, se ne okrne in ne neha biti vojna. Vojskovanja vešči si dajejo opravka, kako vojno ohraniti v njeni celotnosti in nedotaknjenosti, v njeni popolnosti in skladnosti. Belijo si glavo, v kaj predelati surovino vojno, kako jo obdelati in izkoristiti. V vsaki vojni tiči zarodek nove vojne, ki poganja rastoči, stopnjevani strah v kosti. Kar vojna rodi, vojno lovi, kar vojna lovi, vojno množi. Ena sega v drugo, prejšnja mimo obstoječe trosi klice za vojno, ki je še v zametkih. Vojna, ki je že v povojih, zagotavlja, da vojno seme požene kal in rast poganjkov ne zastane, da žetev bogato obrodi, se razmahne vojno gibanje in preide v tok, postane stalnica, skratka, da vojna dejavnost klije in uspeva.« (iz romana Gramoz;)
Iz Odstranitev moje vasi; Založba Drava, 1983
“Ob vznožju gozda, doli v grapi gre cesta v ključe. Hribi tesnijo grapo, jo imajo v škripcih, hribi so grapo pričvrstili v primež. Površine so v red spravljene: na tem bregu je gozd, spodaj je vas, v nasprotnem bregu so kmetije, zadaj so skale. Kmetije so pred skalami spodaj, nimajo se dati kam drugam v svoji črno beli tehniki pozimi, v barvni poleti, mirne so, vsemu kos, nimajo se drugega bati kakor toče. Spodaj pod kmetijami ni prostora za kmetije, spodaj je vas, tesno je na vasi, še potok je na tesnem.”
