Vrba - vaška Lipa

O vasi Vrba

V vasi stoji znana cerkev svetega Marka. Na sredi vasi stoji lipa in okoli nje 16 kamnov, kar nakazuje, da je bilo včasih tam 16 kmetij. Največja znamenitost je rojstna hiša dr. Franceta Prešerna (preurejena v muzej). Domačiji so nekoč rekli pri Ribčevih. Svojo rojstno vas in cerkev Prešeren med drugim opeva tudi v Sonetih nesreče. V Vrbi se je rodil tudi ljubljanski škof Janez Zlatoust Pogačar.

O vaški lipi

Že v antiki je starim Grkom in Rimljanom to drevo simboliziralo prijateljstvo ter nežno, zvesto ljubezen. Tudi kasneje so številna evropska ljudstva, predvsem tista slovanskega izvora, povzdignila lipo v obredno drevo, ki je bilo predmet čaščenja. Tudi v slovenskem ljudskem izročilu je še zaslediti ostaline takšnega odnosa do lipe, predvsem v ljudskih plesih okrog vaške lipe na Koroškem, poimenovanih kot rajanje oziroma rej pod lipo. Ne gre pa prezreti tudi ljudskih prepričanj o zdravilnosti lipe, za posebno zdravilna pa veljata čaj iz lipovega cvetja in lipovo oglje.

Lipa velja za nekakšen simbol slovenstva, za kar v slovenskem izročilu sicer ni prave utemeljitve, še zlasti zato, ker segata vloga in pomen lipe v obdobje daleč pred kakšnim nacionalnim samozavedanjem.

Ker dosežejo lipe pogosto visoko starost in zrastejo v mogočna telesa, je lip, ki jim pripisujejo večstoletno starost, v Sloveniji kar precej. Najstarejše pa naj bi bile stare že kar okoli 700 let. Starodavne lipe ali skupine več lip najdemo še danes ob vaških cerkvah, na grajskih dvoriščih, na vaških in mestnih trgih, kjer označuje to drevo prostor družabnega srečevanja in druženja vaške skupnosti ter hkrati prostor skupnega odločanja o skupnih zadevah. Pod senčnimi krošnjami takšnih lip so bile namreč pogosto kamnite mize in klopi kot priljubljena zbirališča vaških veljakov.

Izročilo tudi pripoveduje, da so lipe od nekdaj radi sadili ob posebnih priložnostih. Najstarejše naj bi bile zasajene še v času turških vpadov, na krajih, kjer so bili Turki premagani ali od koder so bili pregnani, zato so te lipe med ljudmi še danes znane kot „turške lipe“.